Preučevanje odnosov med EU in Azerbajdžanom pred vrhom vzhodnega partnerstva

OnD15. decembra bo Bruselj gostil šesti vrh voditeljev držav EU in vzhodnega partnerstva (EaP) – prvi uradni vrh med blokom in njegovimi vzhodnimi članicami po letu 2017. Odnosi med stranema so se od začetka sodelovanja razvijali po različnih poteh. EaP pred dvanajstimi leti – piše Vasif Huseynov

 Za Azerbajdžan bo prihajajoče srečanje prvi vrh po odločilni zmagi države nad Armenijo v 44-dnevni vojni v Karabahu (27. september – 10. november 2020), ki je obnovila ozemeljsko celovitost države. To bo tudi pomembna priložnost za pogovor o prihodnosti odnosov države z EU in verjetno tudi o osnutku novega okvirnega sporazuma, o katerem se strani pogajata že nekaj let.

Leta 2010 je EU predlagala novo vrsto pravnega okvira za države vzhodnega partnerstva, in sicer Pridružitveni sporazum (AA). Čeprav je azerbajdžanska vlada sprva začela pogajanja z EU za AA, se je leta 2013 odločila proti temu in kritizirala naravo predloga, ki je osredotočen na EU. Baku je izrazil nasprotovanje vsakemu dogovoru, ki bi lahko kršil strateško in enakopravno naravo njegovih odnosov z EU. Namesto AA je azerbajdžanska vlada predlagala dva alternativna okvira, ki bi bila menda bolje usklajena z interesi in cilji Azerbajdžana. Prva pobuda Bakuja, Strateško posodobitveno partnerstvo (SMP), predlagana leta 2013, ne bi bila pravno zavezujoča (v nasprotju s AA), ohranila bi Sporazum o partnerstvu in sodelovanju (PCA) iz leta 1996 kot pravno podlago za odnose, politično izključila sporna vprašanja in jasno omenjajo ozemeljsko celovitost Azerbajdžana v zvezi z armensko-azerbajdžanskim konfliktom.

Medtem ko je EU zavrnila SMP, vendar je pokazala bolj sprejemljiv ton za drugi predlog – Sporazum o strateškem partnerstvu –, ki ga je začela azerbajdžanska vlada na vrhu vzhodnega partnerstva v Rigi leta 2015. Novembra 2016 je Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) pridobil mandat za pogajanja od držav članic v Svetu EU in februarja naslednje leto sta strani začeli pogajanja. Aprila 2019 je azerbajdžanski zunanji minister Elmar Mammadyarov izjavil, da je več kot 90 odstotkov besedila sporazuma med EU in Azerbajdžanom že dogovorjenih.

Konec leta 2019 je azerbajdžanski predsednik Ilham Aliyev razkril, da je jedro spora v pogajanjih o novem dokumentu povezano s pričakovanjem EU glede pristopa Azerbajdžana v Svetovno trgovinsko organizacijo (STO) in predlaganimi uredbami o ceni zemeljskega plina, ki ga izvozi Azerbajdžan. "Ni prišel čas za takšno članstvo [v STO], saj sta osnova našega današnjega izvoza nafta in plin," je dejal predsednik Alijev. Glede cen energentov je razkril, da se Azerbajdžanu ponuja plin za izvoz po domačih cenah, kar je za Baku nesprejemljivo, saj imajo državljani Azerbajdžana zemeljski plin po znižani ceni.

Kljub tem izzivom v pogajanjih strani nista obupali in si prizadevata doseči dogovor v bližnji prihodnosti. Celovito gospodarsko sodelovanje med EU in Azerbajdžanom, zlasti na energetskem področju, je bilo glavna motivacija strani za dokončanje pogajalskega procesa. EU ima največji delež (več kot 40 odstotkov) v celotni trgovini Azerbajdžana, je največji vlagatelj tako v naftni kot nenaftni sektor države. Po drugi strani ima Azerbajdžan vse pomembnejšo vlogo za evropsko energetsko varnost. Južnokavkaška republika oskrbuje okoli 5 % povpraševanja po nafti v EU in prvič po lani izvaža plin na evropski trg.

Azerbajdžan je decembra 2020 začel izvažati plin v Evropo prek južnega plinskega koridorja (SGC), projekta v vrednosti 33 milijard dolarjev. Čeprav je delež azerbajdžanskega plina v celotnem uvozu plina v EU manj kot 2 odstotka, bi za nekatere članice azerbajdžanski plin spremenil igro. Na primer, Bolgarija bo lahko pokrila do 33 % celotnega povpraševanja po plinu prek plinovoda SGC po dokončanju povezovalnega priključka do Grčije. Po drugi strani pa bi se pomen tega plinovoda za evropsko energetsko varnost bistveno povečal, če bi se pogovori o sodelovanju Turkmenistana v projektu uspešno zaključili.

oglas

"Od januarja do 31. oktobra letos je Azerbajdžan v 14 mesecih po tej poti dobavil več kot 10 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina. Plin je bil dostavljen v Turčijo, Gruzijo, Italijo, Grčijo in Bolgarijo," je v svojem nagovoru dejal predsednik Alijev. na VIII Global Baku Forum novembra 2021. "Glede na države, kjer se dobavlja azerbajdžanski plin, ni plina, ni cenovne krize, ni zamrznitve. To še enkrat kaže, da je južni plinski koridor pomemben projekt za energetsko varnost in Evropa kot celota," je dodal.

Rešitev armensko-azerbajdžanskega konflikta odpira nove priložnosti za odnose Azerbajdžan-EU. Ves čas svojega sodelovanja z regijo je bilo za EU izziv, da pripravi pristop, sprejemljiv tako za Baku kot za Erevan. Medtem ko je Erevan od EU zahteval, naj poudari načelo samoodločbe v zvezi z okupiranimi ozemlji Azerbajdžana, je Baku pozval Bruselj, naj obravnava ozemeljsko celovitost Azerbajdžana na enak način kot z drugimi ozemeljskimi konflikti v soseščini. Osvoboditev okupiranih ozemelj Azerbajdžana v lanskem letu in začetek pogajanj o razmejitvi in ​​razmejitvi armensko-azerbajdžanskih meja prejšnji mesec bo verjetno ustvarila ugodnejše politično okolje za sodelovanje EU z državami v regiji.

Da bi lahko učinkovito izkoristila priložnosti, ki so jih ustvarile povojne razmere, mora EU v svojih politikah do regije enako obravnavati države v regiji in upoštevati njihove skrbi. Na primer, Bruselj je bil to poletje v Azerbajdžanu zelo kritiziran po objavi paketa pomoči za države vzhodnega partnerstva. Ne glede na potrebe Azerbajdžana po razminiranju in sanaciji popolnoma uničene regije Karabah je EU Azerbajdžanu namenila bistveno manj pomoči (manj kot 200 milijonov evrov) kot Gruziji (3.9 milijarde evrov) in Armeniji (2.6 milijarde evrov). EU ni zagotovila prepričljive razlage za to neskladje, ki je sprožilo vprašanja o resnični naravi in ​​ciljih naložbenega svežnja ter negativno vplivalo na podobo EU med Azerbajdžani.

V pripravah na vrh vzhodnega partnerstva, čeprav ni jasno, ali lahko Baku in Bruselj zaključita pogovore o novem okvirnem sporazumu in ga med vrhom podpišeta, dvostranske gospodarske vezi in rešitev armensko-azerbajdžanskega konflikta ustvarjajo ugodnejše pogoje za razvoj odnosov med Azerbajdžanom in Evropsko unijo.

Vasif Huseynov je višji svetovalec v Centru za analizo mednarodnih odnosov (AIR Center) v Bakuju v Azerbajdžanu

Delite ta članek: