Povežite se z nami

okolje

Zelena ponudba: Komisija je sprejela novo strategijo o kemikalijah za okolje brez strupov

objavljeno

on

Evropska komisija je danes (14. oktobra) sprejela strategijo EU o kemikalijah za trajnost. Strategija je prvi korak k ambicioznim ambicijam glede onesnaževanja okolja, objavljenega v evropskem zelenem dogovoru. Strategija bo spodbudila inovacije za varne in trajnostne kemikalije ter povečala zaščito zdravja ljudi in okolja pred nevarnimi kemikalijami.

To vključuje prepoved uporabe najbolj škodljivih kemikalij v potrošniških izdelkih, kot so igrače, izdelki za nego otrok, kozmetika, detergenti, materiali za stik z živili in tekstil, razen če je dokazano, da so bistveni za družbo, in zagotavljanje varnejše in trajnejše uporabe vseh kemikalij. Strategija za kemikalije v celoti priznava temeljno vlogo kemikalij za dobro počutje ljudi in za zeleni in digitalni prehod evropskega gospodarstva in družbe. Hkrati priznava nujno potrebo po reševanju zdravstvenih in okoljskih izzivov, ki jih povzročajo najbolj škodljive kemikalije.

V tem duhu strategija določa konkretne ukrepe za zagotovitev, da so kemikalije oblikovane varne in trajnostne ter da kemikalije lahko prinesejo vse svoje koristi, ne da bi škodovale planetu ter sedanjim in prihodnjim generacijam. To vključuje zagotavljanje izogibanja najbolj škodljivim kemikalijam za zdravje ljudi in okolje za nebistveno družbeno uporabo, zlasti v potrošniških proizvodih in najbolj ranljivih skupinah, pa tudi, da se vse kemikalije uporabljajo bolj varno in trajnostno.

V tem prehodu bo kemijsko industrijo spremljalo več inovacijskih in naložbenih ukrepov. Strategija države članice opozarja tudi na možnosti instrumenta za oživitev in odpornost za naložbe v zeleni in digitalni prehod industrij EU, vključno s kemijskim sektorjem.

Povečanje varovanja zdravja in okolja

Cilj strategije je bistveno povečati zaščito zdravja ljudi in okolja pred škodljivimi kemikalijami, pri čemer je posebna pozornost namenjena ranljivim skupinam prebivalstva.

Vodilne pobude vključujejo zlasti:

Postopno opuščanje potrošniških izdelkov, kot so igrače, izdelki za nego otrok, kozmetika, detergenti, materiali za stik z živili in tekstil, najbolj škodljive snovi, ki med drugim vključujejo endokrine motilce, kemikalije, ki vplivajo na imunski in dihalni sistem, ter obstojne snovi, kot so - in polifluoroalkilne snovi (PFAS), razen če je njihova uporaba bistvenega pomena za družbo.

Čim bolj zmanjšati in nadomestiti prisotnost zadevnih snovi v vseh izdelkih. Prednost bodo imele tiste kategorije izdelkov, ki vplivajo na ranljivo prebivalstvo in tiste z največjim potencialom za krožno gospodarstvo.

Obravnavanje kombiniranega učinka kemikalij (učinek koktajlov) z boljšim upoštevanjem tveganja, ki ga za zdravje ljudi in okolje predstavlja vsakodnevna izpostavljenost široki mešanici kemikalij iz različnih virov.

Zagotavljanje dostopa proizvajalcev in potrošnikov do informacij o vsebnosti kemikalij in varni uporabi z uvedbo zahtev po informacijah v okviru pobude za trajnostno politiko izdelkov.

Spodbujanje inovacij in spodbujanje konkurenčnosti EU

Zagotavljanje varnejših in bolj trajnostnih kemikalij je stalna potreba in tudi velika gospodarska priložnost. Cilj strategije je izkoristiti to priložnost in omogočiti zeleni prehod kemičnega sektorja in njegovih vrednostnih verig. Kolikor je to mogoče, morajo biti nove kemikalije in materiali zasnovani varno in trajno, tj. Od proizvodnje do konca življenjske dobe. To bo pomagalo preprečiti najbolj škodljive učinke kemikalij in zagotoviti čim manjši vpliv na podnebje, uporabo virov, ekosisteme in biotsko raznovrstnost.

Strategija predvideva industrijo EU kot globalno konkurenčnega akterja pri proizvodnji in uporabi varnih in trajnostnih kemikalij. Ukrepi, napovedani v strategiji, bodo podpirali industrijske inovacije, tako da bodo take kemikalije postale običajna na trgu EU in merilo po vsem svetu.

To bodo storili predvsem:

Razvijanje meril za varno in trajnostno zasnovo in zagotavljanje finančne podpore za trženje in uporabo varnih in trajnostnih kemikalij; Zagotavljanje razvoja in prevzema varnih in trajnostnih snovi, materialov in izdelkov s pomočjo instrumentov financiranja in naložb EU ter javno-zasebnih partnerstev.

Znatno pospeševanje izvrševanja predpisov EU na mejah in na enotnem trgu. ~

Vzpostavitev agende EU za raziskave in inovacije na področju kemikalij, da bi zapolnili vrzeli v znanju o vplivu kemikalij, spodbujali inovacije in se oddaljili od preskusov na živalih.

Poenostavitev in konsolidacija pravnega okvira EU - npr. Z uvedbo postopka ocenjevanja „ena snov ena“, krepitvijo načel „ni podatkov, ni trga“ in uvedbo ciljnih sprememb uredbe REACH in sektorske zakonodaje. Komisija bo tudi spodbujala standarde varnosti in trajnosti po vsem svetu, zlasti z zgledom in spodbujanjem skladnega pristopa, s katerim se nevarne snovi, ki so v EU prepovedane, ne proizvajajo za izvoz.

Izvršni podpredsednik za evropski zeleni dogovor Frans Timmermans je dejal: „Strategija za kemikalije je prvi korak k ambicioznim evropskim ambicijam. Kemikalije so del našega vsakdana in nam omogočajo razvoj inovativnih rešitev za ozelenitev našega gospodarstva. Vendar moramo zagotoviti, da se kemikalije proizvajajo in uporabljajo na način, ki ne škoduje zdravju ljudi in okolju. Še posebej pomembno je prenehati uporabljati najbolj škodljive kemikalije v potrošniških izdelkih, od igrač in izdelkov za nego otrok do tekstila in materialov, ki pridejo v stik z našo hrano. "

Komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevicius je dejal: „Za dobro počutje in visok življenjski standard dolgujemo številnim uporabnim kemikalijam, ki so jih ljudje izumili v zadnjih 100 letih. Ne moremo pa si zatiskati oči pred škodo, ki jo nevarne kemikalije povzročajo našemu okolju in zdravju. V regulaciji kemikalij v EU smo že daleč napredovali in s to strategijo želimo graditi na svojih dosežkih in iti dlje, da preprečimo vdor najnevarnejših kemikalij v okolje in naša telesa ter vplivamo zlasti na najbolj krhke in ranljive . "

Komisarka za zdravje in varnost hrane Stella Kyriakides je dejala: „Naše zdravje mora biti vedno na prvem mestu. Prav to smo zagotovili v vodilni pobudi Komisije, kot je kemijska strategija. Kemikalije so bistvene za našo družbo in morajo biti varne in trajnostno proizvedene. Vendar moramo biti zaščiteni pred škodljivimi kemikalijami okoli nas. Ta strategija kaže na našo visoko stopnjo zavzetosti in odločenost, da zaščitimo zdravje državljanov po vsej EU. "

Ozadje

Leta 2018 je bila Evropa drugi največji proizvajalec kemikalij (16.9% prodaje). Kemična proizvodnja je četrta največja panoga v EU, kjer je neposredno zaposlenih približno 1.2 milijona ljudi. 59% proizvedenih kemikalij se neposredno dobavlja drugim sektorjem, vključno z zdravje, gradbeništvo, avtomobilizem, elektronika in tekstil. Do leta 2030 naj bi se svetovna proizvodnja kemikalij podvojila, verjetno pa se bo povečala tudi že razširjena uporaba kemikalij, tudi v potrošniških izdelkih.

EU ima prefinjeno zakonodajo o kemikalijah, ki je ustvarila najnaprednejšo bazo znanja o kemikalijah na svetu in ustanovila znanstvene organe za izvajanje ocen tveganja in nevarnosti kemikalij. EU je tudi uspela zmanjšati tveganje za ljudi in okolje zaradi nekaterih nevarnih kemikalij, kot so rakotvorne snovi. Kljub temu je treba kemijsko politiko EU še okrepiti, da bo upoštevala najnovejša znanstvena spoznanja in pomisleke državljanov.

Številne kemikalije lahko škodujejo okolju in zdravju ljudi, vključno s prihodnjimi generacijami. Lahko vplivajo na ekosisteme in oslabijo človekovo odpornost in sposobnost odzivanja na cepiva. Študije človeškega biomonitoringa v EU kažejo na vedno večje število različnih nevarnih kemikalij v človeški krvi in ​​telesnem tkivu, vključno z nekaterimi pesticidi, biocidi, farmacevtskimi izdelki, težkimi kovinami, mehčalci in zaviralci gorenja. Kombinirana prenatalna izpostavljenost več kemikalijam je privedla do zmanjšane rasti ploda in nižje rodnosti.

okolje

Komisija je ustanovila Center znanja za odpravo izgube biotske raznovrstnosti in zaščito evropskih ekosistemov

objavljeno

on

V okviru. \ T Zeleni teden EU, Evropska komisija je začela novo Center znanja za biotsko raznovrstnost: vse na enem mestu za znanstveno utemeljene dokaze za obnovo in zaščito naravnih ekosistemov, ki nam zagotavljajo hrano, zdravila, materiale, rekreacijo in dobro počutje. Center znanja bo dal na voljo najnovejša spoznanja o biotski raznovrstnosti, da se okrepi učinek politik EU.

Pomagalo bo tudi pri spremljanju izvajanja Strategija EU o biotski raznovrstnosti do leta 2030, katerega cilj je postaviti evropsko biotsko raznovrstnost na pot okrevanja do konca desetletja. Komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius je dejal: „Naredi se samo tisto, kar se izmeri. Če želimo uresničiti strategijo EU o biotski raznovrstnosti, moramo bolje povezati vse pike in za to potrebujemo zanesljive podatke. Naj gre za status opraševalcev, vpliv pesticidov na okolje, vrednost narave za podjetja ali ekonomsko utemeljenost naravnih rešitev. Prav tako moramo v celoti izkoristiti digitalno preobrazbo, opazovanje Zemlje in znanost državljanov. Novi center znanja bo vse to združil in izboljšal način ustvarjanja in upravljanja znanja o biotski raznovrstnosti za uporabo na različnih področjih politike. "

Pooblaščenka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mladino Mariya Gabriel, odgovorna za Skupno raziskovalno središče, je dodala: „Znanost ima ključno vlogo pri ohranjanju naše biotske raznovrstnosti. Novi center znanja za biotsko raznovrstnost, ki ga bodo vodili lastni znanstveniki iz Skupnega raziskovalnega središča, bo evropski in svetovni raziskovalni skupnosti in oblikovalcem politik pomagal pridobiti in osmisliti široko paleto razpoložljivih informacij in jih usmeriti v učinkovite politike, ki ščitijo evropske ekosisteme storitve, ki jih zagotavljajo za evropske državljane. "

Poleg tega je prispela prva ocena ekosistemov po vsej EU, ki ugotavlja, da obstaja veliko podatkov o biotski raznovrstnosti, ki bi lahko pomagali pri pravilnih ukrepih za ublažitev pritiskov na naše ekosisteme, vendar velik del teh ostaja neizkoriščen. Ocena kaže, da smo vedno bolj odvisni od naših ekosistemov, ki so še vedno pod velikim pritiskom vplivov podnebnih sprememb in človekovih dejavnosti. Center znanja za biotsko raznovrstnost bo neposredno obravnaval izzive, ki jih je odkrila ocena. Na voljo je več informacij tukaj.

Nadaljuj branje

Kmetijstvo

Komisija pozdravlja dogovor Sveta o prihodnji skupni kmetijski politiki

objavljeno

on

Svet se je 20. oktobra dogovoril o svojem pogajalskem stališču, tako imenovanem splošnem pristopu, o predlogih za reformo skupne kmetijske politike (SKP). Komisija pozdravlja ta sporazum, ki je odločilen korak k vstopu v fazo pogajanj s sozakonodajalcema.

Komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski je dejal: „Pozdravljam doseženi napredek in splošni pristop k skupni kmetijski politiki, dosežen čez noč. To je pomemben korak za naše kmete in našo kmečko skupnost. Hvaležen sem za konstruktivno sodelovanje držav članic in verjamem, da bo ta sporazum pomagal zagotoviti, da bo evropsko kmetijstvo tudi v prihodnje zagotavljalo gospodarske, okoljske in socialne koristi našim kmetom in državljanom. "

Evropski parlament tudi na plenarnem zasedanju glasuje o predlogih za skupno kmetijsko politiko (SKP), glasovanje pa je predvideno do danes (23. oktobra). Ko se bo Evropski parlament dogovoril o stališču do vseh treh poročil SKP, bodo sozakonodajalci lahko začeli pogajalsko fazo, da bi dosegli splošen dogovor.

Komisija je junija 2018 predstavila svoje predloge za reformo skupne kmetijske politike, katerih cilj je prilagodljivejši pristop, ki temelji na uspešnosti in temelji na rezultatih, obenem pa je postavil večje ambicije na področju okolja in podnebja. Po sprejetju strategij Farm for fork in biotske raznovrstnosti je Komisija predstavila združljivost reforme SKP z ambicijami zelenega dogovora.

Nadaljuj branje

okolje

Obnovitveni val: Podvojitev stopnje prenove za zmanjšanje emisij, povečanje okrevanja in zmanjšanje energetske revščine

objavljeno

on

Evropska komisija je objavila svoje Strategija prenove valov za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb. Komisija si v naslednjih desetih letih prizadeva vsaj podvojiti stopnje prenove in zagotoviti, da bodo obnove vodile do večje energetske in energetske učinkovitosti. To bo izboljšalo kakovost življenja ljudi, ki živijo v stavbah in jih uporabljali, zmanjšalo emisije toplogrednih plinov v Evropi, spodbudilo digitalizacijo in izboljšalo ponovno uporabo in recikliranje materialov. Do leta 2030 bi lahko obnovili 35 milijonov stavb in ustvarili do 160,000 dodatnih zelenih delovnih mest v gradbenem sektorju.

Zgradbe so odgovorne za približno 40% porabe energije v EU in 36% za emisije toplogrednih plinov. Toda le 1% stavb vsako leto opravi energetsko učinkovito obnovo, zato so učinkoviti ukrepi ključnega pomena, da postane Evropa do leta 2050 klimatsko nevtralna. Ker si skoraj 34 milijonov Evropejcev ne more privoščiti ogrevanja svojih domov, so tudi javne politike za spodbujanje energetsko učinkovite prenove odziv na energetsko revščino, podpiranje zdravja in dobrega počutja ljudi ter zmanjšanje njihovih računov. Komisija je danes objavila tudi Priporočilo državam članicam o boju proti energetski revščini.

Izvršni podpredsednik European Green Deal Frans Timmermans je dejal: »Želimo, da imajo vsi v Evropi dom, ki ga lahko osvetlijo, ogrevajo ali hladijo, ne da bi pri tem zlomili breg ali planet. Obnovitveni val bo izboljšal kraje, kjer delamo, živimo in se učimo, hkrati pa zmanjšal naš vpliv na okolje in zagotovil delovna mesta za tisoče Evropejcev. Potrebujemo boljše zgradbe, če želimo zgraditi boljše. «

Pooblaščenec za energijo Kadri Simson je dejal: „Zeleno okrevanje se začne doma. Z valom prenove se bomo spoprijeli s številnimi ovirami, ki danes prenovo naredijo zapleteno, drago in dolgotrajno, saj ovirajo prepotrebne ukrepe. Predlagali bomo boljše načine za merjenje koristi obnove, minimalne standarde energetske učinkovitosti, več financiranja EU in tehnično pomoč za spodbujanje zelenih hipotek in podporo več obnovljivim virom energije pri ogrevanju in hlajenju. To bo spremenilo igro lastnikov domov, najemnikov in javnih organov. "

Strategija bo dala prednost ukrepom na treh področjih: dekarbonizacija ogrevanja in hlajenja; reševanje energetske revščine in najslabših zgradb; in obnova javnih zgradb, kot so šole, bolnišnice in upravne zgradbe. Komisija predlaga odpravo obstoječih ovir v celotni verigi prenove - od zasnove projekta do njegovega financiranja in dokončanja - z vrsto političnih ukrepov, orodij za financiranje in instrumentov za tehnično pomoč.

Strategija bo vključevala naslednje vodilne ukrepe:

  • Strožji predpisi, standardi in informacije o energetski učinkovitosti stavb za določitev boljših spodbud za obnovo javnega in zasebnega sektorja, vključno s postopno uvedbo obveznih minimalnih standardov energetske učinkovitosti za obstoječe stavbe, posodobljenimi pravili o energetskih izkaznicah in morebitno razširitvijo stavbe zahteve po prenovi javnega sektorja;
  • zagotavljanje dostopnega in natančno usmerjenega financiranja, vključno z vodilnima programoma „Obnovi“ in „Vklop“ v okviru instrumenta za obnovo in odpornost v okviru NextGenerationEU, poenostavljenimi pravili za kombiniranje različnih tokov financiranja in več spodbud za zasebno financiranje;
  • povečanje zmogljivosti za pripravo in izvajanje projektov prenove, od tehnične pomoči nacionalnim in lokalnim oblastem do usposabljanja in razvoja veščin za delavce na novih zelenih delovnih mestih;
  • razširitev trga za trajnostne gradbene izdelke in storitve, vključno z vključevanjem novih materialov in naravnih rešitev, ter revidirana zakonodaja o trženju gradbenih proizvodov in ciljih ponovne uporabe in predelave materiala;
  • ustvarjanje novega evropskega Bauhausa, interdisciplinarnega projekta, ki ga vodi svetovalni odbor zunanjih strokovnjakov, vključno z znanstveniki, arhitekti, oblikovalci, umetniki, načrtovalci in civilno družbo. Od zdaj do poletja 2021 bo Komisija izvedla širok participativni postopek soustvarjanja, nato pa bo leta 2022 ustanovila mrežo petih ustanoviteljev Bauhausa v različnih državah EU in;
  • razvoj pristopov, ki temeljijo na soseskah, za lokalne skupnosti za vključevanje obnovljivih in digitalnih rešitev ter ustvarjanje okrožij brez energije, kjer potrošniki postanejo potrošniki, ki prodajajo energijo v omrežje. Strategija vključuje tudi pobudo za cenovno dostopno stanovanje za 100 okrožij.

Pri pregledu direktive o obnovljivi energiji junija 2021 se bo razmislilo o krepitvi cilja ogrevanja in hlajenja iz obnovljivih virov in uvedbi minimalne ravni obnovljive energije v stavbah. Komisija bo preučila tudi, kako bi se proračunska sredstva EU skupaj s prihodki sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) lahko uporabila za financiranje nacionalnih sistemov za energetsko učinkovitost in prihranke, namenjene prebivalstvu z nižjimi dohodki. Okvir za okoljsko primerno zasnovo bo še naprej razvit, da bo zagotovil učinkovite izdelke za uporabo v stavbah in spodbujal njihovo uporabo.

Obnovitveni val ne gre samo za to, da obstoječe stavbe postanejo energetsko učinkovitejše in podnebno nevtralne. Lahko sproži obsežno preobrazbo naših mest in grajenega okolja. To je lahko priložnost za začetek v prihodnost usmerjenega procesa, da se trajnost uskladi s slogom. Kot je napovedal predsednik von der Leyen, bo Komisija ustanovila novo evropsko Bauhaus, da bi vzgojila novo evropsko estetiko, ki združuje zmogljivost z iznajdljivostjo. Želimo narediti bivalna okolja dostopna vsem in se v novo trajnostni prihodnosti spet poročiti s cenovno ugodnimi in umetniškimi.

Ozadje

Kriza COVID-19 je usmerila pozornost na naše stavbe, njihov pomen v našem vsakdanjem življenju in njihovo krhkost. Ves čas pandemije je bil dom središče vsakdanjega življenja milijonov Evropejcev: pisarna za tiste, ki delajo na daljavo, vrtec ali učilnica za otroke in učence, številna središča za spletno nakupovanje ali zabavo.

Naložbe v stavbe lahko dajo prepotrebno spodbudo v gradbeni sektor in makroekonomijo. Obnovitvena dela so delovno intenzivna, ustvarjajo delovna mesta in naložbe, ki temeljijo pogosto na lokalnih dobavnih verigah, ustvarjajo povpraševanje po visoko energetsko učinkoviti opremi, povečujejo odpornost na podnebje in dolgoročno prinašajo vrednost nepremičninam.

Da bi dosegla vsaj 55-odstotni cilj zmanjšanja emisij za leto 2030, ki ga je Komisija predlagala septembra 2020, mora EU znižati emisije toplogrednih plinov v stavbah za 60%, njihovo porabo energije za 14% in porabo energije za ogrevanje in hlajenje do 18%.

Evropska politika in financiranje je že pozitivno vplivalo na energetsko učinkovitost novih stavb, ki zdaj porabijo le polovico energije tistih, zgrajenih pred več kot 20 leti. Vendar je bilo 85% stavb v EU zgrajenih pred več kot 20 leti, 85-95% pa naj bi še vedno stalo leta 2050. Za njihovo uskladitev s podobnimi standardi je potreben obnovitveni val.

Več informacij

Strategija prenove valov

Priloga in Delovni dokument služb Komisije o strategiji prenovitvenega vala

Memo (Q&A) o strategiji prenove valov

Informativni list o strategiji prenove valov

Informativni list o novem evropskem Bauhausu

Priporočilo o energetski revščini

Priloga in Delovni dokument služb Komisije o priporočilu o energetski revščini

Spletna stran vala prenove

Spletna stran o energetski revščini

Nadaljuj branje
oglas

Facebook

Twitter

Trendi