Povežite se z nami

okolje

Ozelenitev prevoza "mora zagotavljati realne alternative"

objavljeno

on

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) v mnenju, sprejetem na junijskem plenarnem zasedanju, pravi, da mora energetski prehod - ne da bi zanikal svoje cilje - upoštevati ekonomske in socialne značilnosti vseh delov Evrope ter biti odprt za stalni dialog z organizacije civilne družbe.

EESO podpira okolju prijaznejše prevoze, vendar poudarja, da mora biti energetski prehod pravičen ter zagotavljati izvedljive in realne alternative, ki bodo upoštevale posebne ekonomske in socialne teritorialne značilnosti in potrebe vseh delov Evrope, vključno s podeželjem.

To je glavno sporočilo mnenja, ki sta ga pripravila Pierre Jean Coulon in Lidija Pavić-Rogošić in sprejela na junijskem plenarnem zasedanju odbora. EESO je v svoji oceni Bele knjige o prometu iz leta 2011, katere namen je odpraviti odvisnost prometnega sistema od nafte, ne da bi pri tem žrtvovali njegovo učinkovitost in ogrozila mobilnost, zavzel trdno stališče.

Omejitev načinov prevoza ni mogoča: cilj mora biti somodalnost in ne premik načina prevoza. Poleg tega mora biti ekološki prehod družbeno pravičen in ohraniti konkurenčnost evropskega prometa s popolnim izvajanjem evropskega prometnega prostora kot del celovitega izvajanja enotnega trga. Zamude v zvezi s tem so obžalovanja vredne.

V komentarju sprejetja mnenja ob robu plenarnega zasedanja je Coulon dejal: "Omejevanje mobilnosti ni alternativa. Podpiramo ukrepe, ki so namenjeni povečanju energetske učinkovitosti prometa in zmanjšanju emisij. Evropa preživlja obdobje vetra, vendar to ne bi smelo voditi do sprememb v smislu družbenih in okoljskih pričakovanj različnih evropskih pobud. "

Neprekinjeno posvetovanje z organizacijami civilne družbe

EESO spodbuja odprto, stalno in pregledno izmenjavo mnenj o izvajanju Bele knjige med civilno družbo, Komisijo in drugimi ustreznimi akterji, kot so nacionalni organi na različnih ravneh, in poudarja, da bo to izboljšalo odkup in razumevanje civilne družbe, prav tako koristne povratne informacije oblikovalcem politike in tistim, ki izvajajo izvajanje.

"Odbor opozarja na pomen zagotavljanja podpore civilne družbe in zainteresiranih strani, tudi s sodelovalnim dialogom, kot je bilo predlagano v naših prejšnjih mnenjih o tej zadevi," je dodala Pavić-Rogošić. "Dobro razumevanje in široko sprejemanje strateških ciljev bosta izjemno koristna pri doseganju rezultatov."

EESO poudarja tudi potrebo po močnejšem socialnem vrednotenju in ponovno poudarja izjavo v svojem mnenju iz leta 2011 Socialni vidiki prometne politike EU, poziva Evropsko komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev usklajenosti socialnih standardov za promet znotraj EU, pri čemer je treba upoštevati, da so v zvezi s tem potrebni tudi enaki mednarodni pogoji. Vzpostavitev evropskega observatorija za socialno zaposlovanje in zaposlovanje v prometnem sektorju je prednostna naloga.

Pravočasno in učinkovito spremljanje napredka

V zvezi s postopkom ocenjevanja Bele knjige iz leta 2011 EESO poudarja, da se je postopek začel pozno in da je Odbor sodeloval le zato, ker je izrecno zahteval.

Komisija bi morala imeti jasen načrt za spremljanje svojih strateških dokumentov od začetka in redno objavljati poročila o napredku pri njihovem izvajanju, tako da je mogoče pravočasno oceniti, kaj je bilo doseženo in kaj ne in zakaj, ter ravnati v skladu s tem.

V prihodnosti želi EESO še naprej uporabljati redna poročila o napredku pri izvajanju strategij Komisije in učinkovito prispevati k prometni politiki.

Ozadje

Bela knjiga iz leta 2011 Načrt za enotni evropski prometni prostor - proti konkurenčnemu in z viri učinkovitemu prometnemu sistemu najpomembnejši cilj evropske prometne politike: vzpostavitev prometnega sistema, ki podpira evropski gospodarski napredek, povečuje konkurenčnost in ponuja visokokakovostne storitve mobilnosti, hkrati pa učinkoviteje uporablja vire.

Komisija je ukrepala pri skoraj vseh političnih pobudah, predvidenih v Beli knjigi. Vendar je odvisnost od nafte v prometnem sektorju EU, čeprav se očitno zmanjšuje, še vedno visoka. Omejen je bil tudi napredek pri reševanju problema cestnih zastojev, ki v Evropi še vedno obstaja.

Številne pobude v okviru bele knjige so izboljšale socialno zaščito prometnih delavcev, vendar se civilna družba in raziskovalne organizacije še vedno bojijo, da bi lahko razvoj, kot sta avtomatizacija in digitalizacija, negativno vplival na prihodnje delovne razmere v prometu.

Potrebe prometne politike EU so zato v veliki meri še vedno aktualne še danes, zlasti v smislu povečanja okoljske uspešnosti in konkurenčnosti sektorja, njegove posodobitve, izboljšanja njegove varnosti in poglabljanja enotnega trga.

Elektrika medsebojna

Komisija odobrila 30.5 milijarde EUR francoske sheme za podporo proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije

objavljeno

on

Evropska komisija je v skladu s pravili EU o državni pomoči odobrila francoski program pomoči za podporo proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov. Ukrep bo Franciji pomagal doseči cilje glede obnovljive energije brez nepotrebnega izkrivljanja konkurence in prispeval k evropskemu cilju doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Izvršna podpredsednica Margrethe Vestager, zadolžena za konkurenčno politiko, je dejala: „Ta ukrep pomoči bo spodbudil razvoj ključnih obnovljivih virov energije in podprl prehod na okoljsko trajnostno oskrbo z energijo v skladu s cilji Zelenega dogovora EU. Izbira upravičencev s postopkom konkurenčnih ponudb bo zagotovila najboljšo vrednost za denar davkoplačevalcev, hkrati pa ohranila konkurenco na francoskem energetskem trgu. 

Francoska shema

Francija je Komisijo obvestila o svoji nameri, da uvede novo shemo za podporo električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, in sicer obalnim operaterjem sončnih, vetrnih in hidroelektrarn na kopnem. Shema podeljuje podporo tem operaterjem, dodeljenih na podlagi konkurenčnih razpisov. Ukrep vključuje zlasti sedem vrst ponudb za skupno 34 GW novih obnovljivih virov energije, ki bodo organizirane med letoma 2021 in 2026: (i) sončna energija na tleh, (ii) sončna energija na stavbah, (iii) vetrna moč na kopnem, (iv) hidroelektrarne, (v) inovativna sončna energija, (vi) lastna poraba in (vii) tehnološko nevtralna ponudba. Podpora je v obliki premije poleg tržne cene električne energije. Začasni skupni proračun ukrepa je približno 30.5 milijarde EUR. Shema je odprta do leta 2026, pomoč pa se lahko izplačuje največ 20 let po priključitvi nove instalacije obnovljivih virov na omrežje.

Ocena Komisije

Komisija je ukrep ocenila v skladu s pravili EU o državni pomoči, zlasti v Smernice 2014 o državni pomoči za varstvo okolja in energije.

Komisija je ugotovila, da je pomoč potrebna za nadaljnji razvoj proizvodnje energije iz obnovljivih virov za doseganje okoljskih ciljev Francije. Ima tudi spodbujevalni učinek, saj projekti sicer ne bi potekali brez javne podpore. Poleg tega je pomoč sorazmerna in omejena na najmanjši možni minimum, saj bo raven pomoči določena na podlagi konkurenčnih razpisov. Poleg tega je Komisija ugotovila, da pozitivni učinki ukrepa, zlasti pozitivni vplivi na okolje, odtehtajo morebitne negativne učinke v smislu izkrivljanja konkurence. Nazadnje se je tudi Francija zavezala, da bo izvedla an naknadna objava vrednotenje za oceno značilnosti in izvajanja sheme obnovljivih virov energije.

Na tej podlagi je Komisija sklenila, da je francoska shema v skladu s pravili EU o državni pomoči, saj bo olajšala razvoj proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov iz različnih tehnologij v Franciji in zmanjšala emisije toplogrednih plinov v skladu z Evropska zelena ponudba in brez nepotrebnega izkrivljanja konkurence.

Ozadje

Komisija 2014 Smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo državam članicam omogočiti, da pod določenimi pogoji podpirajo proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Namen teh pravil je državam članicam pomagati pri doseganju ambicioznih energetskih in podnebnih ciljev EU po najmanj možnih stroških za davkoplačevalce in brez nepotrebnega izkrivljanja konkurence na enotnem trgu.

O Direktiva o obnovljivih virih energije leta 2018 je za celotno EU določil zavezujoč cilj obnovljivih virov energije v višini 32% do leta 2030. Z Evropsko sporočilo o zelenem dogovoru v letu 2019 je Komisija okrepila svoje podnebne ambicije in si zastavila cilj, da do leta 2050 ne bo neto emisij toplogrednih plinov. Evropsko podnebno pravo, ki potrjuje cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 in uvaja vmesni cilj zmanjšanja čistih emisij toplogrednih plinov za najmanj 55% do leta 2030, postavlja temelje za "primerna za leto 55' zakonodajnih predlogov, ki jih je Komisija sprejela 14. julija 2021. Med temi predlogi je Komisija predstavila spremembo direktive o obnovljivih virih energije, ki določa povečan cilj za proizvodnjo 40% energije EU iz obnovljivih virov do leta 2030.

Nezaupna različica odločitve bo na voljo pod številko primera SA.50272 je v register državne pomoči o Komisiji Tekmovanje spletnega mesta, ko so odpravljene kakršne koli težave z zaupnostjo. Nove objave odločb o državni pomoči na internetu in v Uradnem listu so navedene v Tekmovalne tedenske e-novice.

Nadaljuj branje

Plastični odpadki

Plastični odpadki in recikliranje v EU: dejstva in številke

objavljeno

on

Skoraj tretjina plastičnih odpadkov v Evropi se reciklira. S to infografiko odkrijte več dejstev in številk o plastičnih odpadkih in njihovem recikliranju v EU, Društvo.

Infographic about plastic waste and recycling in Europe
Ugotovite dejstva o odpadkih in recikliranju plastike v EU  

Proizvodnja plastike se je v samo nekaj desetletjih eksponentno povečala - z 1.5 milijona ton leta 1950 na 359 milijonov ton leta 2018 po vsem svetu - in s tem tudi količina plastičnih odpadkov. Po močnem upadu proizvodnje v prvi polovici leta 2020 zaradi pandemije COVID-19 se je proizvodnja v drugi polovici leta ponovno okrepila.

EU že sprejema ukrepe za zmanjšanje količine plastičnih odpadkov, a kaj se zgodi z odpadki, ki nastanejo kljub vsem prizadevanjem? In kako se lahko poveča stopnja recikliranja plastike?

Obdelava plastičnih odpadkov v Evropi

V Evropi je predelava energije najpogostejši način odstranjevanja plastičnih odpadkov, čemur sledi recikliranje. Približno 25% vseh nastalih plastičnih odpadkov se odloži na odlagališča.

Polovica zbrane plastike za recikliranje se izvozi za obdelavo v države zunaj EU. Razlogi za izvoz vključujejo pomanjkanje zmogljivosti, tehnologije ali finančnih virov za lokalno obdelavo odpadkov.

Prej so znaten delež izvoženih plastičnih odpadkov pošiljali na Kitajsko, a nedavno omejitve uvoza plastičnih odpadkov na Kitajskem bo verjetno še zmanjšal izvoz EU. To predstavlja tveganje za večje sežiganje in odlaganje plastičnih odpadkov v Evropi. Medtem EU poskuša najti krožne in podnebju prijazne načine ravnanja s plastičnimi odpadki.

Nizek delež recikliranja plastike v EU pomeni velike izgube tako za gospodarstvo kot za okolje. Ocenjuje se, da se 95% vrednosti plastičnega embalažnega materiala po kratkem ciklu prve uporabe izgubi za gospodarstvo.

Po vsem svetu raziskovalci ocenjujejo da sta proizvodnja in sežig plastike leta 850 v ozračje prečrpala več kot 2019 milijonov ton toplogrednih plinov. Do leta 2050 bi se lahko te emisije povečale na 2.8 milijarde ton, delu pa bi se lahko izognili z boljšim recikliranjem.

Preberite več ravnanje z odpadki v EU.

Težave z recikliranjem plastike

Glavna vprašanja, ki otežujejo recikliranje plastike, so kakovost in cena recikliranega izdelka v primerjavi z nerecikliranim vzorcem. Predelovalci plastike zahtevajo velike količine reciklirane plastike, izdelane po strogo nadzorovanih specifikacijah in po konkurenčni ceni.

Ker pa se plastika zlahka prilagodi potrebam - funkcionalnim ali estetskim - vsakega proizvajalca, raznolikost surovin otežuje postopek recikliranja, zaradi česar je drag in vpliva na kakovost končnega izdelka. Posledično povpraševanje po reciklirani plastiki hitro narašča, čeprav je leta 2018 predstavljalo le 6% povpraševanja po plastiki v Evropi.

Izvedite več o načrtih EU za vzpostavitev krožnega gospodarstva do leta 2050, vključno z redukcija plastike.

EU rešitve za povečanje stopnje recikliranja

Maja 2018 je Evropska komisija predstavila predlog za obravnavo vprašanja plastično morsko leglo. Vključuje prepoved EU za proizvodnjo top 10 plastičnih mas za enkratno uporabo, ki jih najdemo na evropskih plažah od 3. julija 2021.

Kot del Zelena ponudba, 55% odpadne plastične embalaže bi bilo treba reciklirati do leta 2030. To bi pomenilo boljši načrt za recikliranje, vendar poslanci menijo, da so potrebni tudi ukrepi za spodbujanje trga reciklirane plastike.

Ti ukrepi lahko vključujejo:

  • Oblikovanje standardov kakovosti za sekundarno plastiko;
  • spodbujanje certificiranja za povečanje zaupanja industrije in potrošnikov;
  • uvedba obveznih pravil o minimalni reciklirani vsebnosti v določenih izdelkih in;
  • spodbujanje držav EU, naj razmislijo o znižanju DDV za reciklirane izdelke.


Evropski parlament je tudi podprl omejitev lahkih plastičnih vrečk v EU v 2015.

Poleg tega so poslanci pozvali Komisijo, naj sprejme delovanje proti mikro plastiki.

Preberite več strategija EU za zmanjšanje plastičnih odpadkov.

Izvedite več 

Nadaljuj branje

okolje

Upravljanje voda: Komisija se je posvetovala, da bi posodobila sezname onesnaževal, ki vplivajo na površinske in podtalne vode

objavljeno

on

Komisija je začela spletno javno posvetovanje iskati poglede na prihajajoči pregled seznamov onesnaževal, ki se pojavljajo v površinskih in podzemnih vodah, pa tudi na ustrezne regulativne standarde. Ta pobuda je še posebej pomembna za izvajanje nedavno sprejete Akcijski načrt ničelnega onesnaževanja kot del Evropska zelena ponudbater širša prizadevanja za zagotovitev učinkovitejše in varnejše rabe vode.

Poverjenik za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius je dejal: »Vsi Evropejci bi morali imeti koristi od čiste vode. Zagotavljanje dobre kakovosti površinske in podzemne vode v Evropi je najpomembnejše za zdravje ljudi in za okolje. Čim bolj se je treba izogibati onesnaževanju s pesticidi, umetnimi kemikalijami ali ostanki farmacevtskih izdelkov. Radi bi slišali vaše poglede na to, kako to najbolje doseči. "

Ugotovljeno je bilo nedavno ocenjevanje („preverjanje primernosti“) decembra 2019 Vodna zakonodaja EU naj bo na splošno primerna za svoj namen. Vendar je treba izboljšati vidike, kot so naložbe, izvedbena pravila, vključevanje vodnih ciljev v druge politike, upravna poenostavitev in digitalizacija. Namen te revizije je odpraviti nekatere pomanjkljivosti v zvezi s kemičnim onesnaževanjem in zakonsko obveznostjo rednega pregleda seznamov onesnaževal ter pomagati pospešiti izvajanje. Javno posvetovanje je na voljo za povratne informacije do 1. novembra 2021. Več informacij je v tem sporočilo za javnost.

Nadaljuj branje
oglas
oglas
oglas

Trendi